Jer 11 | SloChraska | STEP | Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda , govoreč:

Jeremiah 11

11. Poglavje

1 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, govoreč: 2 Poslušajte besede te zaveze in govorite možem Judovim in prebivalcem jeruzalemskim! 3 Porečeš jim torej: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Proklet bodi mož, ki ne bo poslušal besede zaveze, 4 ki sem jo ukazal očetom vašim tisti dan, ko sem jih peljal iz dežele Egiptovske, iz peči železne, veleč: Poslušajte moj glas in delajte te besede, kakor vam ukazujem, in bodete mi za ljudstvo in jaz vam bodem Bog; 5 da izpolnim prisego, ki sem jo prisegel očetom vašim, da jim dam deželo, kjer se mleko in med cedi, kakor je danes. Tedaj sem odgovoril in rekel: Amen, o Gospod! 6 In Gospod mi veli: Oznani vse te besede po mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, govoreč: Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte! 7 Kajti rotil sem očete vaše tisti dan, ko sem jih peljal iz dežele Egiptovske, do tega dne, od ranega jutra in neprenehoma, govoreč: Poslušajte moj glas! 8 Vendar niso poslušali in niso nagnili svojih ušes, ampak hodili so vsak po trmi hudobnega srca svojega; zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, ki sem jo bil ukazal izpolnjevati, in niso jih izpolnjevali. 9 In Gospod mi reče: Zarota je tu med možmi Judovimi in jeruzalemskimi prebivalci. 10 Vrnili so se h krivicam prvih očetov svojih, ki so se branili poslušati besede moje; in oni so šli za tujimi bogovi, da jih časté; prelomila je hiša Izraelova in hiša Judova zavezo mojo, ki sem jo bil sklenil z njih očeti. 11 Zatorej pravi tako Gospod: Glej, jaz pošljem nadnje zlo, ki mu ne bodo mogli ubežati; in klicali bodo k meni, a ne uslišim jih. 12 Tedaj pojdejo mesta Judova in prebivalci jeruzalemski in bodo klicali bogove, ki so jim kadili, ali nikakor jih ne rešijo v času njih nesreče. 13 Kajti kolikor mest, toliko bogov imaš, o Juda, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko ste postavili oltarjev tisti sramoti, oltarjev, da na njih kadite Baalu. 14 Ti torej ne prosi za to ljudstvo in ne povzdiguj zanje vpitja in prošnje; zakaj ne uslišim jih tisti čas, ko bodo klicali k meni spričo nesreče svoje. 15 Kaj je ljubemu mojemu storiti v moji hiši, ker tu mnogi kujejo zvijače? Bo li sveto meso odpravilo zlo tvoje od tebe? tedaj šele se raduj! 16 Oljko zeleno, krasno, z lepim sadom je imenoval Gospod ime tvoje. Ob glasu velikega hrupa je zažgal ogenj na njej, in polomile so se veje njene. 17 Kajti Gospod nad vojskami, ki te je bil zasadil, je govoril hudo zoper tebe zaradi hudobije hiše Izraelove in hiše Judove, ki so jo delali sebi v kvar, da bi me dražili, ko so kadili Baalu. 18 In Gospod mi je pokazal to, da sem spoznal; takrat si mi razodel njih dejanja. 19 In jaz sem bil kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v zakol; in nisem vedel, da so naklepe ukrepali proti meni: „Pokončajmo drevo s sadom njegovim vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo ime njegovo“. 20 Ali, o Gospod nad vojskami, ki sodiš pravično, ki preiskuješ ledice in srca, daj mi videti maščevanje svoje nad njimi, kajti tebi sem razodel pravdo svojo. 21 Zatorej pravi tako Gospod o možeh v Anatotu, ki ti strežejo po življenju, govoreč: Ne prorokuj v imenu Gospodovem, in ne umreš od naših rok – 22 zato pravi tako Gospod nad vojskami: Glej, jaz jih bom pokoril: mladeniči umro pod mečem, njih sinov in hčere umro od glada, 23 in ostanka jim ne bode; kajti pošljem nesrečo nad može anatotske, leto, ko bodo obiskani.